Tukaj je zbirno mesto za vse prostovoljce , ki se bodo udeležili akcije OČISTIMO SLO
http://www.geopedia.si/?params=L6441_F189_T1368_vF_b4_x462431_y102987_s16#T1368_L6441_F189_s16_b4_vF
ponedeljek, 12. april 2010
petek, 2. april 2010
Koliko vode porabiš
Klikni na povezavo in izračunaj koliko vode porabiš na leto. Izpolni cel vprašalnik.
http://www.waterfootprint.org/?page=cal/WaterFootprintCalculator
http://www.waterfootprint.org/?page=cal/WaterFootprintCalculator
Spletna stran o porabi vode
Klikni na povezavo in izvedel boš kako človek ravna z vodo.
http://www.waterfootprint.org/?page=files/home
http://www.waterfootprint.org/?page=files/home
Poraba vode
Na spodnji povezavi je nekaj informacij kako potratni smo z vodo.
http://www.bodieko.si/poraba-vode
http://www.bodieko.si/poraba-vode
sreda, 31. marec 2010
AKCIJA-NARAVO VARUJ, APARATE IN BATERIJE LOČUJ!
Akcija bo potekala v mesecu marcu in aprilu 2010 na vseh šolah, ki so s prijavo pristopile k akciji
„Naravo varuj, aparate in baterije ločuj!“.
V akciji se zbiraljo vsi odpadni električni in elektronski aparati (OEEO) in odpadne baterije (OBA):
· VELIKI GOSPODINJSKI APARATI (hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje,
štedilniki, pomivalni stroji, sušilni stroji, pečice, …)
· MALI GOSPODINJSKI APARATI (sesalniki, el.metle, el.orodje, tiskalniki, računalniki,
mikserji, računalniki, radio aparati,…
· DROBNI APARATI (telefoni, GSM, el.igrače, MP3, brivniki, feni,…
· TV IN MONITORJI (TV aparati in računalniški monitorji)
· SIJALKE (varčne in fluoroscentne)
· ODPADNE BATERIJE
„Naravo varuj, aparate in baterije ločuj!“.
V akciji se zbiraljo vsi odpadni električni in elektronski aparati (OEEO) in odpadne baterije (OBA):
· VELIKI GOSPODINJSKI APARATI (hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje,
štedilniki, pomivalni stroji, sušilni stroji, pečice, …)
· MALI GOSPODINJSKI APARATI (sesalniki, el.metle, el.orodje, tiskalniki, računalniki,
mikserji, računalniki, radio aparati,…
· DROBNI APARATI (telefoni, GSM, el.igrače, MP3, brivniki, feni,…
· TV IN MONITORJI (TV aparati in računalniški monitorji)
· SIJALKE (varčne in fluoroscentne)
· ODPADNE BATERIJE
Zbiranje in odvoz rabljene električne opreme
1 OŠ OŠ n.h. Maksa Pečarja 724 Črnuška 9 1231 Črnuče 12, 13/4
1 SR Gimnazija Ledina 945 Resljeva Cesta 12 1000 Ljubljana 12, 13/4
2 OŠ Osnovna šola Vrhovci Cesta na Bokalce 1 1000 Ljubljana 12, 13/4
3 OŠ OŠ Božidarja Jakca 509 Nusdorferjeva 10 1000 Ljubljana 12, 13/4
4 OŠ OŠ Dr. Vita Kraigherja Trg 9. maja 1 1000 Ljubljana 12, 13/4/2010
5 OŠ OŠ Ledina 400 Komenskega ulica 19 1000 Ljubljana 12, 13/4
6 OŠ OŠ Miška Kranjca Kamnogoriška cesta 35 1000 Ljubljana 12, 13/4
7 OŠ OŠ Nove Fužine Preglov trg 8 1000 Ljubljana 12, 13/4
8 OŠ OŠ Valentina Vodnika Adamičeva 16 1000 Ljubljana 12, 13/4
9 OŠ OŠ Vižmarje Brod 495 Na Gaju 2 1000 Ljubljana 12, 13/4
10 vrtec Vrtec Črnuče enota Sapramiška c.24.junija 48 1000 Ljubljana 12, 13/4
11 vrtec Vrtec Črnuče, enota Gmajna 103 Cesta v Pečale 1 1000 Ljubljana 12, 13/4
12 vrtec Vrtec Ledina 435 Čufarjeva ulica 14 1000 Ljubljana 12, 13/4
13 vrtec Vrtec Najdihojca - enota Čenča 208 Lepodvorska 5 1000 Ljubljana 12, 13/4
14 OŠ OŠ Vodmat 374 Potrčeva 1 1000Ljubljana 12, 13/4
15 SŠ Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana Kardeljeva ploščad 1 1113 Ljubljana Bežigrad 12, 13/4
1 SR Gimnazija Ledina 945 Resljeva Cesta 12 1000 Ljubljana 12, 13/4
2 OŠ Osnovna šola Vrhovci Cesta na Bokalce 1 1000 Ljubljana 12, 13/4
3 OŠ OŠ Božidarja Jakca 509 Nusdorferjeva 10 1000 Ljubljana 12, 13/4
4 OŠ OŠ Dr. Vita Kraigherja Trg 9. maja 1 1000 Ljubljana 12, 13/4/2010
5 OŠ OŠ Ledina 400 Komenskega ulica 19 1000 Ljubljana 12, 13/4
6 OŠ OŠ Miška Kranjca Kamnogoriška cesta 35 1000 Ljubljana 12, 13/4
7 OŠ OŠ Nove Fužine Preglov trg 8 1000 Ljubljana 12, 13/4
8 OŠ OŠ Valentina Vodnika Adamičeva 16 1000 Ljubljana 12, 13/4
9 OŠ OŠ Vižmarje Brod 495 Na Gaju 2 1000 Ljubljana 12, 13/4
10 vrtec Vrtec Črnuče enota Sapramiška c.24.junija 48 1000 Ljubljana 12, 13/4
11 vrtec Vrtec Črnuče, enota Gmajna 103 Cesta v Pečale 1 1000 Ljubljana 12, 13/4
12 vrtec Vrtec Ledina 435 Čufarjeva ulica 14 1000 Ljubljana 12, 13/4
13 vrtec Vrtec Najdihojca - enota Čenča 208 Lepodvorska 5 1000 Ljubljana 12, 13/4
14 OŠ OŠ Vodmat 374 Potrčeva 1 1000Ljubljana 12, 13/4
15 SŠ Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana Kardeljeva ploščad 1 1113 Ljubljana Bežigrad 12, 13/4
torek, 23. marec 2010
Zbirna mesta za prostovoljce - Oćistimo SLO
Tukaj je povezava do zbirnih mest za prostovoljce, ki se bodo udeležili akcije
Očistimo Slovenijo v enem dnevu.
Zbirna mesta za prostovoljce
Na Teh mestih se NE ZBIRAJO SMETI
Očistimo Slovenijo v enem dnevu.
Zbirna mesta za prostovoljce
Na Teh mestih se NE ZBIRAJO SMETI
ponedeljek, 22. marec 2010
Kako prihranitiod 4000 do 6000 litrov vode v enem letu na naši OŠ
V šoli imamo 20 vodnih kotličkov. Z ponovno nastavitvijo količine vode prihranimo od 1 do 1,5 l vode na kotliček.Če vsak dan enkrat potegnemo vodo na stranišču prihranimo 30 lit vode. 30 lit. krat 20 delovnih dni je 600 lit. vode. V enem šolskem letu je to 6000 lit. vode
Na sliki se vidi koliko je bilo vode prej in koliko po nastavitvi kotlička
sreda, 10. marec 2010
ponedeljek, 8. marec 2010
sobota, 6. marec 2010
KAKO PREŽIVETI V POTRESU
DOBRO JE VEDETI: KAKO PREŽIVETI V POTRESU
12.2.2010
Kadar ljudje začutijo, da prihaja potres, se v stavbah množično poženejo pod pisalne mize ali se postavijo med vratne podboje. Velja namreč prepričanje, da je to najbolj varno in da takšno zavetje nad glavo poveča možnosti preživetja.
Vendar je to velika napaka – pravi Doug Copp, vodja Ameriške mednarodne reševalne skupine (ARTI) in izkušen poveljnik reševalnih akcij v mnogih katastrofalnih nesrečah.
Doug je aktivno sodeloval v reševalnih akcijah v 60 državah in iskal preživele v 875 porušenih poslopjih. Dve leti je delal tudi kot strokovnjak Združenih narodov za odpravljanje posledic katastrof. Izkušenj ima torej več kot dovolj. Pravi pa, da je bila morda najhujša tista prva: »Prva porušena zgradba, v katero sem se moral splaziti, je bila šola, zrušena med hudim potresom, ki je leta 1985 prizadel Ciudad de Mexico. Vsi otroci so bili pod šolskimi klopmi. In vsi otroci so bili mrtvi, stisnjeni na debelino borih nekaj centimetrov. Bilo je grozno - obsceno in popolnoma nepotrebno. Kajti če ne bi čepeli pod klopmi, temveč POLEG klopi, bi zagotovo večina preživela. Takrat še nisem vedel, da so otrokom celo izrecno naročili, naj zlezejo pod klopi.«
Trikotnik preživetja
Ko se stavba poruši, ostane tik poleg večjih kosov pohištva prazen prostor s prerezom v obliki trikotnika. Teža stropa in nadstropij nad vami polomi mize, stole in postelje. Zato se je zelo nevarno skriti pod njimi. Le redko pa lahko večje kose pohištva popolnoma zravna s tlemi. Čim večji in bolj kompakten je nek predmet, tem težje ga bo teža zrušene stavbe do konca stlačila. Stisnila ga bo skupaj, vendar ne na nivo tal. Tako bo ob njih ostalo precej praznega prostora.
Doug pravi prostoru, ki ostane poleg večjih predmetov prazen, trikotnik preživetja.
Zgodilo se je že, da so ljudje v popolnoma porušenih stavbah ostali v takšnih trikotnih praznih prostorih čisto nepoškodovani. Vselej pa so manj poškodovani od ponesrečencev, ki se niso zatekli ob kakšen večji kos pohištva. Zanimivo je, da je ena od reči, ki jih je zelo teško popolnoma potlačiti, tudi časopisni papir. Tako da če imate v pisarni ali doma velike skladovnice papirja, lahko počepnete na tla tudi ob njih.
Kadar na televiziji prikazujejo porušene stavbe, je možno te trikotne prazne prostore razločno videti. »Nikjer ni toliko trikotnikov, kot v porušenih stavbah,« prav Doug.
Kako ravnati med potresom - šest nasvetov Douga Coppa
1. Če imate možnost zelo hitro priti na prosto, je to še najbolj varno. Na prostem pojdite čimdlje proč od stavb, če pa to ni mogoče, se postavite ob zunanjo steno (ne pa med vhodna vrata).
2. Izogibajte se stopnic, to so najbolj nevarne točke stavb, ker imajo drugačen nihajni moment od preostale stavbe. Tudi če stopnice ostanejo v potresu navidez nepoškodovane, jih ne uporabljajte, dokler jih ne pregledajo strokovnjaki. Nešteto stopnic se je že porušilo, ko je bil potres že davno mimo.
3. Izogibajte se vratnih podbojev – vrata morajo pasti na eno ali drugo stran in nato jih pokoplje pod sabo teža stropa. Vrata lahko telo tudi prerežejo, če se zrušijo vstran, nevarna pa je tudi kljuka, ki se lahko zarine v telo.
4. Najbolje je skočiti k večjemu kosu pohištva (lahko je to tudi kavč) in se zviti v položaj zarodka.
5. Če vas potres doleti ponoči, ko ste v postelji, se zakotalite iz postelje na tla in zvijte ob postelji kot zarodek. Otroci in živali vedno instinktivno naredijo tako – to je njihov naravni nagon, ki je tudi pravilen. (Boljša je tista stranica postelje, ki je višja).
6. Če vas potres doleti v avtu, nikar ne ostanite v njem. Hitro skočite ven iz avta in počepnite ob njem na tla. Vse žrtve potresa v San Franciscu, ki jih je potres zalotil na avtocesti in so ostale v avtomobilu, so umrle. Doug pravi, da bi večina lahko preživela, če bi zavetje poiskale ob avtu.
Doug Copp je o svoji metodi preživetja posnel tudi film. Skupaj s turško zvezno vlado, mestno upravo Istanbula in Istanbulsko univerzo so izvedli simuliran potres šole in še ene stavbe. Notri so razporedili 20 lutk, nato pa so reševalci zlezli v ruševine in iskali »ponesrečence«. Niti eden od tistih, ki so si poiskali kritje nad glavo, ni »preživel«.
LP Tomo Lastrič
12.2.2010
Kadar ljudje začutijo, da prihaja potres, se v stavbah množično poženejo pod pisalne mize ali se postavijo med vratne podboje. Velja namreč prepričanje, da je to najbolj varno in da takšno zavetje nad glavo poveča možnosti preživetja.
Vendar je to velika napaka – pravi Doug Copp, vodja Ameriške mednarodne reševalne skupine (ARTI) in izkušen poveljnik reševalnih akcij v mnogih katastrofalnih nesrečah.
Doug je aktivno sodeloval v reševalnih akcijah v 60 državah in iskal preživele v 875 porušenih poslopjih. Dve leti je delal tudi kot strokovnjak Združenih narodov za odpravljanje posledic katastrof. Izkušenj ima torej več kot dovolj. Pravi pa, da je bila morda najhujša tista prva: »Prva porušena zgradba, v katero sem se moral splaziti, je bila šola, zrušena med hudim potresom, ki je leta 1985 prizadel Ciudad de Mexico. Vsi otroci so bili pod šolskimi klopmi. In vsi otroci so bili mrtvi, stisnjeni na debelino borih nekaj centimetrov. Bilo je grozno - obsceno in popolnoma nepotrebno. Kajti če ne bi čepeli pod klopmi, temveč POLEG klopi, bi zagotovo večina preživela. Takrat še nisem vedel, da so otrokom celo izrecno naročili, naj zlezejo pod klopi.«
Trikotnik preživetja
Ko se stavba poruši, ostane tik poleg večjih kosov pohištva prazen prostor s prerezom v obliki trikotnika. Teža stropa in nadstropij nad vami polomi mize, stole in postelje. Zato se je zelo nevarno skriti pod njimi. Le redko pa lahko večje kose pohištva popolnoma zravna s tlemi. Čim večji in bolj kompakten je nek predmet, tem težje ga bo teža zrušene stavbe do konca stlačila. Stisnila ga bo skupaj, vendar ne na nivo tal. Tako bo ob njih ostalo precej praznega prostora.
Doug pravi prostoru, ki ostane poleg večjih predmetov prazen, trikotnik preživetja.
Zgodilo se je že, da so ljudje v popolnoma porušenih stavbah ostali v takšnih trikotnih praznih prostorih čisto nepoškodovani. Vselej pa so manj poškodovani od ponesrečencev, ki se niso zatekli ob kakšen večji kos pohištva. Zanimivo je, da je ena od reči, ki jih je zelo teško popolnoma potlačiti, tudi časopisni papir. Tako da če imate v pisarni ali doma velike skladovnice papirja, lahko počepnete na tla tudi ob njih.
Kadar na televiziji prikazujejo porušene stavbe, je možno te trikotne prazne prostore razločno videti. »Nikjer ni toliko trikotnikov, kot v porušenih stavbah,« prav Doug.
Kako ravnati med potresom - šest nasvetov Douga Coppa
1. Če imate možnost zelo hitro priti na prosto, je to še najbolj varno. Na prostem pojdite čimdlje proč od stavb, če pa to ni mogoče, se postavite ob zunanjo steno (ne pa med vhodna vrata).
2. Izogibajte se stopnic, to so najbolj nevarne točke stavb, ker imajo drugačen nihajni moment od preostale stavbe. Tudi če stopnice ostanejo v potresu navidez nepoškodovane, jih ne uporabljajte, dokler jih ne pregledajo strokovnjaki. Nešteto stopnic se je že porušilo, ko je bil potres že davno mimo.
3. Izogibajte se vratnih podbojev – vrata morajo pasti na eno ali drugo stran in nato jih pokoplje pod sabo teža stropa. Vrata lahko telo tudi prerežejo, če se zrušijo vstran, nevarna pa je tudi kljuka, ki se lahko zarine v telo.
4. Najbolje je skočiti k večjemu kosu pohištva (lahko je to tudi kavč) in se zviti v položaj zarodka.
5. Če vas potres doleti ponoči, ko ste v postelji, se zakotalite iz postelje na tla in zvijte ob postelji kot zarodek. Otroci in živali vedno instinktivno naredijo tako – to je njihov naravni nagon, ki je tudi pravilen. (Boljša je tista stranica postelje, ki je višja).
6. Če vas potres doleti v avtu, nikar ne ostanite v njem. Hitro skočite ven iz avta in počepnite ob njem na tla. Vse žrtve potresa v San Franciscu, ki jih je potres zalotil na avtocesti in so ostale v avtomobilu, so umrle. Doug pravi, da bi večina lahko preživela, če bi zavetje poiskale ob avtu.
Doug Copp je o svoji metodi preživetja posnel tudi film. Skupaj s turško zvezno vlado, mestno upravo Istanbula in Istanbulsko univerzo so izvedli simuliran potres šole in še ene stavbe. Notri so razporedili 20 lutk, nato pa so reševalci zlezli v ruševine in iskali »ponesrečence«. Niti eden od tistih, ki so si poiskali kritje nad glavo, ni »preživel«.
LP Tomo Lastrič
četrtek, 25. februar 2010
torek, 23. februar 2010
sreda, 27. januar 2010
sreda, 13. januar 2010
Vabilo k sodelovanju v največji okoljski akciji
»Očistimo Slovenijo v enem dnevu!«
Smo organizatorji akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, smo vse večja skupina prostovoljcev, ki bo
17.04.2010 izvedla največjo prostovoljno okoljevarstveno akcijo v slovenski zgodovini. Organizacija takega
mega-projekta je zalogaj, ki presega možnosti in sposobnosti posameznika ali skupine.
V naši akciji želimo združiti moči občin, šol, komunalnih služb, nevladnih organizacij in pritegniti k delu okoli
200.000 prostovoljcev. Državo želimo očistiti več kot 20.000 ton ilegalno odloženih odpadkov in z akcijo
poskušati prispevati k okoljski ozaveščenosti, dolgoročno pa tudi k spremembam navad državljanov in boljši
zakonski regulativi tega področja.
Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu poteka po vzoru uspešne estonske čistilne akcije Let's Do It 2008,
v katerem je 50.000 prostovoljcem uspelo osvoboditi estonsko naravo 10.000 ton ilegalno odvrženih odpadkov v
enem samem dnevu. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala 3 leta in več kot 22 milijonov EUR, oni
pa so to storili v enem dnevu za petdesetkrat manj denarja.
Podobno bomo izpeljali tudi pri nas v Sloveniji. Ideja naše akcije je povezati vse, ki bi radi pomagali in s
skupnimi močmi spremenili Slovenijo na bolje. Promocijska kampanja za akcijo se uradno še niti ni začela, pa se
nam je vseeno javilo že preko 1000 prostovoljcev.
Med njimi naj omenimo podjetje Neolab, ki nam izdeluje spletno stran, Geopedio, ki je izdelala poseben portal
za iskanje in izdelavo baze divjih odlagališč, Mestno občino Ljubljana, agencijo Pristop, ki vodi priprave na
oglaševalsko kampanjo, ter Zavod za gozdove Slovenije. Verjamemo, da bo podpornikov hitro še več.
Vabimo vas, da tudi vi aktivno pristopite k projektu. Trenutno smo na točki, ko nujno potrebujemo:
.
POPISOVALCE divjih odlagališč na Geopedii in na terenu
.
ORGANIZATORJE na nivoju občin, ki bodo komunicirali z občino, komunalnim
podjetjem, društvi, šolami in vrtci
Lahko sodelujete tudi:
. pri osveščanju
. kot podporno osebje za PR skupino (pisci besedil, novinarji, fotografi, snemalci)
. kot zbiralci donatorskih sredstev
. odprti smo tudi za idejo za kak »nor« umetniški projekt na temo odpadkov
Če vas zanima katero izmed navedenih področij, se javite na naslov:
- za popisovanje odlagališč popis@ocistimo.si
- organizacija na nivoju občin lokalno@ocistimo.si
- za vse ostale informacije info@ocistimo.si
Več si preberite na www.ocistimo.si.
Želimo si, da enotno nastopimo vsi in pokažemo svetu, da tudi v Sloveniji projekt lahko uspe!
Vnaprej hvala za vašo pomoč.
Smo organizatorji akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, smo vse večja skupina prostovoljcev, ki bo
17.04.2010 izvedla največjo prostovoljno okoljevarstveno akcijo v slovenski zgodovini. Organizacija takega
mega-projekta je zalogaj, ki presega možnosti in sposobnosti posameznika ali skupine.
V naši akciji želimo združiti moči občin, šol, komunalnih služb, nevladnih organizacij in pritegniti k delu okoli
200.000 prostovoljcev. Državo želimo očistiti več kot 20.000 ton ilegalno odloženih odpadkov in z akcijo
poskušati prispevati k okoljski ozaveščenosti, dolgoročno pa tudi k spremembam navad državljanov in boljši
zakonski regulativi tega področja.
Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu poteka po vzoru uspešne estonske čistilne akcije Let's Do It 2008,
v katerem je 50.000 prostovoljcem uspelo osvoboditi estonsko naravo 10.000 ton ilegalno odvrženih odpadkov v
enem samem dnevu. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala 3 leta in več kot 22 milijonov EUR, oni
pa so to storili v enem dnevu za petdesetkrat manj denarja.
Podobno bomo izpeljali tudi pri nas v Sloveniji. Ideja naše akcije je povezati vse, ki bi radi pomagali in s
skupnimi močmi spremenili Slovenijo na bolje. Promocijska kampanja za akcijo se uradno še niti ni začela, pa se
nam je vseeno javilo že preko 1000 prostovoljcev.
Med njimi naj omenimo podjetje Neolab, ki nam izdeluje spletno stran, Geopedio, ki je izdelala poseben portal
za iskanje in izdelavo baze divjih odlagališč, Mestno občino Ljubljana, agencijo Pristop, ki vodi priprave na
oglaševalsko kampanjo, ter Zavod za gozdove Slovenije. Verjamemo, da bo podpornikov hitro še več.
Vabimo vas, da tudi vi aktivno pristopite k projektu. Trenutno smo na točki, ko nujno potrebujemo:
.
POPISOVALCE divjih odlagališč na Geopedii in na terenu
.
ORGANIZATORJE na nivoju občin, ki bodo komunicirali z občino, komunalnim
podjetjem, društvi, šolami in vrtci
Lahko sodelujete tudi:
. pri osveščanju
. kot podporno osebje za PR skupino (pisci besedil, novinarji, fotografi, snemalci)
. kot zbiralci donatorskih sredstev
. odprti smo tudi za idejo za kak »nor« umetniški projekt na temo odpadkov
Če vas zanima katero izmed navedenih področij, se javite na naslov:
- za popisovanje odlagališč popis@ocistimo.si
- organizacija na nivoju občin lokalno@ocistimo.si
- za vse ostale informacije info@ocistimo.si
Več si preberite na www.ocistimo.si.
Želimo si, da enotno nastopimo vsi in pokažemo svetu, da tudi v Sloveniji projekt lahko uspe!
Vnaprej hvala za vašo pomoč.
sobota, 28. november 2009
Pomembnost dreves
Drevo lahko primerjamo s kemično tovarno. Za primer si oglejmo bukev. V 80 letih lahko zraste 25 m visoko. Krošnja ima premer 15 m, prostornino 2700 m3 in 800.000 listov s skupno površino 1600 m2, ki zasenči 160 m2 tal. Vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in 1 kg vode ter proizvede 1,6 kg grozdnega sladkorja in 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje 10 ljudi. V 80 letih tako predela 40 miljonov m3 zraka. Vsebuje 15 m3 lesa, ki posušen tehta 12 ton.
četrtek, 12. november 2009
ponedeljek, 9. november 2009
.jpg)
Naročite se na:
Objave (Atom)