ponedeljek, 28. september 2009
sreda, 23. september 2009
ponedeljek, 21. september 2009
Pridružili smo se mnogim šolam po svetu
Na spodnji povezavi so vse organizacije,ki so sodelovale 21.9. pri ENO projektu.
http://spreadsheets.google.com/pub?key=rBFTlxlCZOq6g1w-FWsgjNA&output=html
http://spreadsheets.google.com/pub?key=rBFTlxlCZOq6g1w-FWsgjNA&output=html
Zapeli smo pesmico ob ENO dnevu!
Novo drevo smo pozdravili s pesmico!
Poglej povezvo spodaj.
http://www.youtube.com/watch?v=b_8sHE7SE-4
Poglej povezvo spodaj.
http://www.youtube.com/watch?v=b_8sHE7SE-4
četrtek, 17. september 2009
O človeku , ki je sadil drevesa
Tukaj je delček resnične zgodbe:
Vsak trud šteje!
Leta 1910 je Elzeard Bouffier v Alpah v Franciji sredi puste, zapuščene pokrajine začel saditi drevesa. V pokrajini je bilo malo vode, bilo je zelo vetrovno, dežela je umirala. Elzeard je pasel ovce, ob tem pa je imel čas, da je izbral najboljši želod in vsak dan posadil sto želodov. Dan za dnem, leta in leta.
Po treh letih so že odganjali prvi hrasti, ki so bili po prvi svetovni vojni višji od odraslega človeka. Niso vzklili vsi želodi, a gozd je vztrajno rasel. Elzeard je dodal še nekaj bukev in brez. Kazala so se prva znamenja življenja. Veter je raznašal semena, rastlinje se je obnovilo, ljudje so se začeli priseljevati. Pokrajina se je spreminjala počasi, tako da ljudje tega niso niti opazili. Leta 1933 je gozdar Elzearda opozoril, da ne sme kuriti ob gozdu, da »naravnega« gozda ne bo zajel požar.
Elzeard je umrl leta 1947, star 87 let, ko je pokrajino že dolgo lepšal gozd in se je v bližino naselilo 10.000 ljudi.
http://www.youtube.com/watch?v=aQI5dF-1I6U
(Iz zgodbe Jeana Giona Mož, ki je sadil drevesa)
LP Tomo Lastrič
Vsak trud šteje!
Leta 1910 je Elzeard Bouffier v Alpah v Franciji sredi puste, zapuščene pokrajine začel saditi drevesa. V pokrajini je bilo malo vode, bilo je zelo vetrovno, dežela je umirala. Elzeard je pasel ovce, ob tem pa je imel čas, da je izbral najboljši želod in vsak dan posadil sto želodov. Dan za dnem, leta in leta.
Po treh letih so že odganjali prvi hrasti, ki so bili po prvi svetovni vojni višji od odraslega človeka. Niso vzklili vsi želodi, a gozd je vztrajno rasel. Elzeard je dodal še nekaj bukev in brez. Kazala so se prva znamenja življenja. Veter je raznašal semena, rastlinje se je obnovilo, ljudje so se začeli priseljevati. Pokrajina se je spreminjala počasi, tako da ljudje tega niso niti opazili. Leta 1933 je gozdar Elzearda opozoril, da ne sme kuriti ob gozdu, da »naravnega« gozda ne bo zajel požar.
Elzeard je umrl leta 1947, star 87 let, ko je pokrajino že dolgo lepšal gozd in se je v bližino naselilo 10.000 ljudi.
http://www.youtube.com/watch?v=aQI5dF-1I6U
(Iz zgodbe Jeana Giona Mož, ki je sadil drevesa)
LP Tomo Lastrič
četrtek, 10. september 2009
21.september dan sajenja dreves
Če bi vsak v Sloveniji zasadil eno drevo.....
Poglej spodnjo povezavo!
http://totyx.joensuu.fi/thule/eno2000/materiaali.nsf/d2a8b81b3bebc203c225665800528eab/6654d5bc349e4fefc22575d800190090/$FILE/slovene.pdf
lp Tomo Lastrič
Poglej spodnjo povezavo!
http://totyx.joensuu.fi/thule/eno2000/materiaali.nsf/d2a8b81b3bebc203c225665800528eab/6654d5bc349e4fefc22575d800190090/$FILE/slovene.pdf
lp Tomo Lastrič
sreda, 9. september 2009
NEKAJ O PREHRANI
Če vas zanima kako zdravo je mleko si preberite ta članek!
lp Tomo
http://www.najnaj.net/poglavje6.html
lp Tomo
http://www.najnaj.net/poglavje6.html
ponedeljek, 7. september 2009
Evropska sredstva
Naša šola se je prijavila za Evropski in proračunski denar za shemo šolskega sadja.
Več o tem na spodnji povezavi.
Evropski in proračunski denar za shemo šolskega sadja
lp Tomo
Več o tem na spodnji povezavi.
Evropski in proračunski denar za shemo šolskega sadja
lp Tomo
nedelja, 6. september 2009
Voda in zdravje
Tukaj je še ena zanimljiva povezava, ki nam predstavi pomembnost vode.
lp Tomo
http://www.najnaj.net/poglavje11.html
lp Tomo
http://www.najnaj.net/poglavje11.html
Voda v plastenkah
Kupujete vodo v plastenkah ?
Nemški raziskovalci so odkrili, da dlje kot je ustekleničena voda v plastenkah na policah v trgovini ali domači shrambi, večjo količino težke kovine antimona vsebuje. Zmerili so 15 različnih kanadskih ustekleničenih vod in 48 evropskih. Koncentracija antimona je presegla 100krat vrednost, ki je v prvotnih vodah. Koncentracija je še večja v plastenkah, ki so stale v skladiščih na sobnih temperaturah. Koncentracija antimona v ustekleničenih vodah iz Kanade je narasla za 19 odstotkov, v vodah Evrope za 90 odstotkov. Večina testiranih vod je bila »ustekleničenih« v plastenkah, ki vsebujejo polietilen tereftalat (PET). Antimon trioksid se uporablja kot katalizator v proizvodnji polietilena tereftalata (PET). Različne koncentracije antimona v različnih vodah je posledica različnih temperatur, pH vod in izpostavljenosti soncu. Bill Shotyk, vodja raziskave, je dodal, da je zelo jasno, da ustekleničena voda v plastenkah vsebuje več antimona, kot pa voda iz vodovodne pipe. Kar pa še ni popolnoma jasno pa je, kakšne vpliv ima takšna voda na človeško zdravje. »Potrebno bi bilo podrobneje pogledati, kakšen je vpliv te težke kovine,« je povedala Annette Johnson iz švicarskega inštituta. »Za antimon se predvideva, da je kancerogen, ampak za to ni dokazov. In kaj narediti? Pijte vodo iz steklenic in ne iz plastenk ter si doma nabavite vodni filter za čiščenje vode.
Nemški raziskovalci so odkrili, da dlje kot je ustekleničena voda v plastenkah na policah v trgovini ali domači shrambi, večjo količino težke kovine antimona vsebuje. Zmerili so 15 različnih kanadskih ustekleničenih vod in 48 evropskih. Koncentracija antimona je presegla 100krat vrednost, ki je v prvotnih vodah. Koncentracija je še večja v plastenkah, ki so stale v skladiščih na sobnih temperaturah. Koncentracija antimona v ustekleničenih vodah iz Kanade je narasla za 19 odstotkov, v vodah Evrope za 90 odstotkov. Večina testiranih vod je bila »ustekleničenih« v plastenkah, ki vsebujejo polietilen tereftalat (PET). Antimon trioksid se uporablja kot katalizator v proizvodnji polietilena tereftalata (PET). Različne koncentracije antimona v različnih vodah je posledica različnih temperatur, pH vod in izpostavljenosti soncu. Bill Shotyk, vodja raziskave, je dodal, da je zelo jasno, da ustekleničena voda v plastenkah vsebuje več antimona, kot pa voda iz vodovodne pipe. Kar pa še ni popolnoma jasno pa je, kakšne vpliv ima takšna voda na človeško zdravje. »Potrebno bi bilo podrobneje pogledati, kakšen je vpliv te težke kovine,« je povedala Annette Johnson iz švicarskega inštituta. »Za antimon se predvideva, da je kancerogen, ampak za to ni dokazov. In kaj narediti? Pijte vodo iz steklenic in ne iz plastenk ter si doma nabavite vodni filter za čiščenje vode.
sobota, 5. september 2009
Plastika nas bo uničila!
Vedno več plastike počasi uničuje naš planet!Več o tem na spodnji povezavi!
lp Tomo
http://www.adriaticdiving.com/?lang=2&wave=magazine,102
lp Tomo
http://www.adriaticdiving.com/?lang=2&wave=magazine,102
Svetovna morja veliko smetišče
Vedno večja onesnaženost svetovnih morji!
http://www.dailymail.co.uk/news/article-512424/Rubbish-dump-floating-Pacific-Ocean-twice-size-America.html
http://www.dailymail.co.uk/news/article-512424/Rubbish-dump-floating-Pacific-Ocean-twice-size-America.html
torek, 1. september 2009
OBVEZNE DEJAVNOSTI EKOŠOLE, EKOVRTCA, EKOCENTRA
- Ločeno zbiranje odpadkov z akcijskim načrtom sodelovanja s starši, lokalno skupnostjo in
pristojnimi službami;
- Urejeno šolsko okolje;
- Izvedba ekodneva (ob dnevu voda, Zemlje, okolja, podnebnih sprememb itn. …).
- Zbiralne akcije (elektronski odpadki, papir, baterije, odpadno jedilno olje, steklo, tonerji in
kartuše); nadgradnja tega pa naj bo sistemsko OZAVEŠČANJE JAVNOSTI KRAJA – obvezno
beleženje zbranega; ustanova bo poročilo o zbiralnih akcijah podala v prijavi za ekozastavo.
- Izdelati ali ažurirati spletno stran ekošole, kjer bodo vidni cilji, ki jih ustanova/zavod uresničuje,
objavljen LDN ekoustanove/zavoda, znak ekošole in povzetki v angleškem jeziku zaradi
povezave s šolami iz drugih držav;
- Vsaka ustanova naj obišče eno ekokmetijo oz. organizira ekskurzijo na slovensko podeželje;
- Vsaka ustanova, ki ima še vedno vgrajene azbestne materiale, ki so poškodovani oziroma
starejši od 20 let, mora poskrbeti, da bodo le-ti odstranjeni na varen in po zakonu predpisan
način. Za pridobitev zelene zastave bo potrebno podati poročilo o akciji oziroma aktivnostih, ki
so jih na šoli/vrtcu in lokalni skupnosti izvedli, da bi prišlo do zamenjave azbestnih materialov;
pristojnimi službami;
- Urejeno šolsko okolje;
- Izvedba ekodneva (ob dnevu voda, Zemlje, okolja, podnebnih sprememb itn. …).
- Zbiralne akcije (elektronski odpadki, papir, baterije, odpadno jedilno olje, steklo, tonerji in
kartuše); nadgradnja tega pa naj bo sistemsko OZAVEŠČANJE JAVNOSTI KRAJA – obvezno
beleženje zbranega; ustanova bo poročilo o zbiralnih akcijah podala v prijavi za ekozastavo.
- Izdelati ali ažurirati spletno stran ekošole, kjer bodo vidni cilji, ki jih ustanova/zavod uresničuje,
objavljen LDN ekoustanove/zavoda, znak ekošole in povzetki v angleškem jeziku zaradi
povezave s šolami iz drugih držav;
- Vsaka ustanova naj obišče eno ekokmetijo oz. organizira ekskurzijo na slovensko podeželje;
- Vsaka ustanova, ki ima še vedno vgrajene azbestne materiale, ki so poškodovani oziroma
starejši od 20 let, mora poskrbeti, da bodo le-ti odstranjeni na varen in po zakonu predpisan
način. Za pridobitev zelene zastave bo potrebno podati poročilo o akciji oziroma aktivnostih, ki
so jih na šoli/vrtcu in lokalni skupnosti izvedli, da bi prišlo do zamenjave azbestnih materialov;
Sestanek eko aktiva
Prisotni: Marjetica Šubic, Ingrid Keber, Tomo Lastrič, Barbara Šešek, Renata Urbancl
Dnevni red:
1. Sprejemanje letnega delovnega plana Eko šole
2. Razno.
1. Na sestanku smo predelali letni načrt ustanove za šol. Leto 2009/10. Za vodilni tematski sklop smo izbrali VODO. Pod B kot navezojoče sklope smo izbrali:ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA in RAVNANJE Z ODPADKI
Določili smo tudi vodje projektov:
Zdrav način življenja, zdrava hrana - Ingrid Keber
Voda kot življenska vrednota - Tomo Lastrič
Plastenke in mi - Renata Urbancl
Skrbnik ekološkega otoka –Marjeta Šubic
Kaj se dogaja z zbranimi odpadki – Barbara Šešek
Določili smo tudi ostale dejavnosti: Eko dan(Keber), Eko bralna značka(Šešek), Natečaj voščilnic(Šubic), Zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš(Lastrič) in Zbiralno akcijo odsluženih električnih aparatov(Urbancl).
2. Pod razno smo ugotovili, da nam na šoli še manjkajo koši za steklo in biološke odpadke. V dogovoru z ravnateljem se bo tudi to v kratkem uredilo.Za logo Eko šole bo poskrbela Barbara Šešek. Učenci na nižji stopnji bodo imeli natečaj za naš logo. Najboljšega bomo izbrali in ga uradno tudi uporabljali.
Zapisnik pisal: T. Lastrič
Overovatelja: I. Keber in B. Šešek
Dnevni red:
1. Sprejemanje letnega delovnega plana Eko šole
2. Razno.
1. Na sestanku smo predelali letni načrt ustanove za šol. Leto 2009/10. Za vodilni tematski sklop smo izbrali VODO. Pod B kot navezojoče sklope smo izbrali:ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA in RAVNANJE Z ODPADKI
Določili smo tudi vodje projektov:
Zdrav način življenja, zdrava hrana - Ingrid Keber
Voda kot življenska vrednota - Tomo Lastrič
Plastenke in mi - Renata Urbancl
Skrbnik ekološkega otoka –Marjeta Šubic
Kaj se dogaja z zbranimi odpadki – Barbara Šešek
Določili smo tudi ostale dejavnosti: Eko dan(Keber), Eko bralna značka(Šešek), Natečaj voščilnic(Šubic), Zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš(Lastrič) in Zbiralno akcijo odsluženih električnih aparatov(Urbancl).
2. Pod razno smo ugotovili, da nam na šoli še manjkajo koši za steklo in biološke odpadke. V dogovoru z ravnateljem se bo tudi to v kratkem uredilo.Za logo Eko šole bo poskrbela Barbara Šešek. Učenci na nižji stopnji bodo imeli natečaj za naš logo. Najboljšega bomo izbrali in ga uradno tudi uporabljali.
Zapisnik pisal: T. Lastrič
Overovatelja: I. Keber in B. Šešek
Naročite se na:
Objave (Atom)